Karate zveza Slovenije  
 
Karate zveza Slovenije



karate karate
karate karate
karate karate
karate karate
karate karate
karate karate
karate karate
karate karate

4.2.2012
Zadnja sprememba:
28.11.2011 13:47
Število ogledov od
15.12.2005: 10662
Trenutnih obiskovalcev: 13

RAZVOJ KARATEJA V SLOVENIJI

Slovenski karate je prešel različne faze razvoja, od izrazite borilne veščine do športnega oziroma tekmovalnega karateja.  

Na prve poskuse vadbe karateja v Sloveniji naletimo l. 1964 v Mariboru. V okviru Judo kluba Branik sta karate začela gojiti Jože Kukovec in Boris Vodopivec. Njuna aktivnost je bila omejena na demonstracije, ki sta jih prirejala za svoje prijatelje.  

Prvi karate klub v Sloveniji je bil ustanovljen 11.oktobra 1967 v Krškem. Trener in soustanovitelj kluba je bil Stane Iskra, pionir slovenskega karateja. S karatejem se je seznanil v zagrebškem Budokai centru pri dr. Eminu Topiču. 

Drugi vidnejši pionir slovenskega karateja je dr. Ervin Pečnik, ki je 28. oktobra 1968 istega ustanovil karate klub v Ravnah na Koroškem. Kot prvi trener je deloval še v KK Branik Maribor in v KK Gorenje Velenje, ki sta bila ustanovljena novembra 1968. 

22. november 1968 je pri Judo zvezi Slovenije bil formiran Karate odbora Slovenije. V odboru so delovali karate klub Branik Maribor,Gorenje Velenje, Ravne na Koroškem, Krško in Rogaška Slatina. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ervin Pečnik. Odbor je organiziral tri začetne tečaje, ki jih je vodil dr. Ilija Jorga. 

25. maja 1969 je bila v Mariboru ustanovljena Karate zveza Slovenije ( KZS ). Prvi predsednik je postal Peter Kodela iz Velenja. V zvezo so bili združeni naslednji klubi: Branik Maribor, Gorenje Velenje, Fužinar Ravne na Koroškem, Krško, Kata Ljubljana in sekcija TAK  Ljubljana. Sedež zveze je bil prenešen iz Maribora v Velenje.  

Pečnik je l. 1969 s pomočjo odbora Jugoslavije organiziral prvi mednarodni seminar, ki ga je vodil Taiji Kase, inštruktor JKA ( Japonske karate asociacije ). Ob zaključku  seminarja je bilo organizirano prvo republiško prvenstvo, na katerem je zmagal Leon Kauzar ( Ravne ).  

Leta 1969 so slovenski Budokai klubi, ki so delovali ločeno od KZS in pod neposrednim mentorstvom dr. Emina Topiča iz Zagreba v Celju  organizirali prvo odprto prvenstvo Slovenije. Zmagal je Bojan Vukčevič ( Kostanjevica na Krki ).  

Decembra 1969 je bilo v okviru judo pokala Nagaoke, ekshibicijsko tekmovanje v karateju. Zmagal je Tone de Costa (Velenje ). V istem času je Bruno Borovnik ( Velenje ) v Zrenjaninu zmagal na jugoslovanskem prvenstvu za mladince v srednji kategoriji, s čimer je Slovenija dobila prvega jugoslovanskega  prvaka. 

28. marca 1970 so se trije predstavniki KZS - Peter Kodela, Ervin Pečnik in Jože Cesar - v Beogradu udeležili ustanovne skupščine Karate zveze Jugoslavije ( KZJ ). 

Decembra 1970 je v Ljubljano prispel japonski mojster Tokuhisa Takashi, pod vodstvom katerega je zrasel eden najmočnejših karate klubov - Emona. Ker je bil Takashi  edini japonski inštruktor na tleh tedanje   Jugoslavije, so k njemu hodili na izpopolnjevanje številni karateisti iz cele Jugoslavije.

Med leti 1971 in 1974 je bil predsednik zveze Egon Conradi. Vrstila so se republiška prvenstva in seminarji, prišlo pa je tudi do prvih poskusov povezave med Shotokan in Budokai klubi. 

Leta 1974 so slovenski Budokai klubi prekinili stike s Topičem in ustanovili skupnost Jugokai. Njen vodja je bil do l. 1980 dr. Rudolf Jakhel.  

V obdobju 1974 - 1975  je KZS vodil  Franjo Glavica iz Trbovelj.  

20. septembra 1975 se je KZS   na letni skupščini v Celju preimenovala v Zvezo karate organizacij Slovenije ( ZKOS ). Njen  predsednik je postal Darko Marolt iz Tacna.  

Leta 1976 je ZKOS v sodelovanju z ljubljansko Visoko šolo za telesno kulturo v Tacnu organizirala prvi tečaj za trenerje karateja. 

V obdobju 1978 - 1981 je bil predsednik zveze Peter Žmavc, posamezni slovenski tekmovalci ( Ljubo Javoršek, Zdravko Romih in Bojan Marinček ) pa so se začeli uveljavljati na zvezni (Jugoslovanski)  in mednarodni ravni.

V  času 1981 - 1987 je predsednik zveze bil  Ljubo Božovič iz Krškega. Isti je postal  tudi predsednik  KZJ, si na kongresih WUKO ( danes WKF ) zagotovil podporo njenega predsednika Jacquesa Delocourta in l. 1987 botroval ustanoviti Mediteranske karate zveze.  Postal je njen prvi predsednik.

V času 1987 - 1989 je ZKOS vodil   Igor Klun, 27. maja 1989 pa je bil v Postojni za novega predsednika imenovan Milan Podkrižnik iz Maribora.

Na skupščini v Žalcu 22. junija 1991 je novi predsednik postal Anton Maruša iz Celja. ZKOS se je tedaj preimenoval nazaj v KZS.

Z osamosvojitvijo Slovenije l. 1991 se je pojavila potreba po ponovni priključitvi KZS k WKO in EKU. Anton Maruša in Primož Debenak sta se v Budimpešti sestala s predsednikom WKO Jacquesom Delocourtom in se dogovorila o vključitvi KZS v WUKO.

V času 1992 - 1996 je bil predsednik zveze Roberta Lavrič iz Ljubljane. Slovenska reprezentanca se je začela postopoma uveljavljati na mednarodni ravni. Prvi reprezentančni selektor je bil Ivan Čerič (KK Ruše) reprezentančni trener  Ciril Klajnšček (KK Ljubljana) in njegov pomočnik Zdravko Romih (KK Rogaška slatina).

Prvi mednarodni nastop  slovenske reprezentance je bila udeležba na Evropskem mladinskem prvenstvu, februarja 1992 v Cascaisu na Portugalskem.  Istega leta se je državna članska reprezentanca v Den Boschu (Nizozemska) prvič udeležila Evropskega članskega in v Granadi (Španija) še Svetovnega članskega prvenstva.

Prvi vidnejši  uspeh je bila ekipna borba mladinske reprezentance za bronasto medaljo z reprezentanco Italije na evropskem prvenstvu v Cardiffu leta 1993 in končna osvojitev 5 mesta med 26 ekipami. Ekipo so sestavljali: Klemen Stanovnik, Igor Rauter (oba KK Ljubljana), Iztok Štaus, Petek Roland (oba WKSA Maribor), David Kranjc (TIKA Trbovlje) in Jaka Šarabon (KK Kranj).

Istega leta se je Polona Vilar (KK Ljubljana) borila za bron  na Evropskem članskem prvenstvu v Edinbourgu in po tesni   zmagi nasprotnice v podaljšku zasedla 5.mesto. 

V letih 1994 in 1995 je reprezentanco vodil Ljubo Javoršek (WKSA Maribor), njegov pomočnik pa je bil Franjo Kenda (KK Novo mesto).

Leta 1996 je na skupščini v Žalcu bil za predsednika zveze izvoljen Ciril  Klajnšček (KK Ljubljana), vodenje reprezentance pa je  prevzel Borut Markošek (TIKA.Trbovlje), tekmovalno komisijo pa Karin Jurše (KK Maribor).

Temeljna usmeritev zveze je poslej postala odprtost navzven, intenzivna notranja rast in razvoj,  mednarodna uveljavitev Slovenije ter prizadevanje za vključitev karateja med olimpijske discipline. Vzpostavljen je mednarodno primerljiv program izobraževanja strokovnih kadrov, izboljšala se je organizacija domačih tekmovanj,  intenziviralo se je delo z  reprezentanti, poživilo založništvo in pospešilo  mednarodno sodelovanje s karate zvezami sosednjih držav na strokovnem in tekmovalnem področju.

Leta 1999 je pod strokovnim vodstvom Antonia Olive iz Španije potekalo intenzivno funkcionalno izobraževanje trenerjev in reprezentantov iz področja karate taktike, dva tedna pa smo imeli v  gosteh  40 člansko delegacijo Jordanske karate zveze.

Evropskemu sodniku A ranga Primožu Debenaku se je v obdobju 1998-1999 kot evropski sodnik B ranga pridružil Rajko Sabo, leta 1999 pa v Istambulu še Zdenko Miklavc iz Velenja in Marjan Grajfoner iz Maribora. V   obdobju 1999 do 2001 je Primož Debenak bil član izpitne komisije EKF.   Debenak je leta 1999 postal tudi svetovni sodnik B ranga.

Od leta 1996 potekajo v Murski Soboti tradicionalni mednarodni turnirji mladinskih reprezentanc iz držav članic skupnosti Alpe-Adria.. KZS je februarja leta 2000  v Celju  vzorno izpeljala Evropsko mladinsko prvenstvo, septembra istega leta pa v Ljubljani še 1. Odprto prvenstvo Slovenije in 1. Alpe-Adria turnir.

Predsednik Ciril Klajnšček je pobudnik in ustanovitelj Alpe-Adria karate odbora.. V obdobju 2000-2001 bil nadomestni član Nadzornega odbora EKF, maja  2001 je  bil v Sofiji izvoljen za člana upravnega odbora EKF in septembra 2001 v Tunisu za člana Upravnega odbora novo organizirane Mediteranske karate zveze.

Leta 2000 je bila KZS s strani WKF poverjena tudi organizacija 2. Svetovnega simpozija o taktiki v karateju, ki naj bi potekal v Bohinju v času od 23. - 30. julija 2001. V sodelovanju s KK Bohinj in domačimi turističnimi delavci je KZS opravila vsa pripravljalna in organizacijska dela za izvedbo simpozija in sprejem gostov, vendar je Simpozij,  zaradi  premajhnega interesa (predvsem majhnega odziva  evropskih držav) in posledične nelikvidnosti,  bil odpovedan. 

V času od osamosvojitve naprej so slovenski reprezentanti dosegli naslednje vidnejše uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih:

  • Evropsko mladinsko  prvenstvo 1994,  Madrid (Španija): 3. mesto Iztok Štaus (WKSA Maribor) v kategoriji  -80 kg
  • Svetovno člansko prvenstvo 1994, Kotakinabalu (Malezija): Klemen Stanovnik (KK Ljubljana) 3. mesto  v kategoriji -70 kg

  • Svetovno mladinsko prvenstvo v Johanesbourgu (Južna Afrika) 1996: 1. Marjana Jularič (KK Ljubljana), 2. Ana Sever (KK Kolektor Idrija),  2. Denis Orač (KK Sevnica), 3. Sašo Vaš (KK Sevnica) in 3. ženski kata tim iz KK Kolektor Idrija.

  • Evropsko mladinsko in kadetsko prvenstvo 1997,  Sofija (Bolgarija): 3. . mesto kadet Iztok Božič v kategoriji -75 kg

  • Evropsko člansko prvenstvo 1997, Teneriffe (Španija): 2. mesto Klemen Stanovnik (KK Ljubljana) v kategoriji - 70 kg

  • Mediteranske igre 1997, Bari (Italija): 3. mesto Polona Vilar (KK Ljubljana) v kategoriji -53 kg 

  • Svetovno študentsko prvenstvo 1997, Osaka (Japonska): 3. mesto Polona Vilar (KK Ljubljana) v kategoriji -53 kg.

  • Evropsko člansko prvenstvo 1998, Beograd: 2. mesto Damir Vrbanič (KK Žalec) v kategoriji -60 kg

  • Svetovno študentsko prvenstvo 1998, Lille (Francija): 2. mesto Sašo Vaš (KK Krško), v kategoriji -65 kg

  • Evropsko mladinsko in kadetsko prvenstvo 2000, Celje: 2. mesto Dalibor Filipič (TIKA Trbovlje) v kategoriji kadetov -65 kg

  • Evropsko mladinsko in kadetsko prvenstvo 2001, Nikozija (Ciper): 2. mesto Uroš Škarabot (KK Nova Gorica) v kategoriji kadetov, -65 kg

  • Mediteranske igre 2001, Tunis: 3. mesto Mateja Bukovnik (KK Kovinar Maribor) v kategoriji -50 kg.

Dokument PDF. Potrebujete pregledovalnik Adobe Reader!
Dokument XLS. Potrebujete MS Office ali Pregledovalnik za Excel!
Dokument XLSX. Potrebujete MS Office 2007 ali novejši ali Pregledovalnik za Excel!
Dokument DOC. Potrebujete MS Office ali Pregledovalnik za Word!
Dokument ZIP. Potrebujete orodje WinZip!